четвртак, 29. октобар 2009.
среда, 28. октобар 2009.
gradot veles
Veles:
Vo svojata mestopolo`ba, amfiteatralnost i starata gradska arhitektura, Veles e eden od najatraktivnite gradovi vo na{ata zemja. Smesten na dvata brega na rekata Vardar, vgnezden na ridovite, na nadmorska viso~ina pome|u 150 - 300 metri, toj pretstavuva del od magistralniot pat E - 75, a ovde vrvi i me|unarodnata `elezni~ka linija.
Vo odnos na antropogenite turisti~ki vrednosti, najgolemo vnimanie privlekuvaat crkvite Sv. Dimitrija i Sv. Nikola, koi poteknuvaat od XIV vek.
Od orientalnata kultura pokarakteristi~ni se Crnata i Belata xamija, a vo gradot dominira i Saat kulata koja e mo{ne atraktivna i privle~na.
za istorijata na Veles
Vo ovoj grad e roden eden od najgolemite makedonski poeti i revolucioneri Ko~o Racin, vo ~ija ~est sekoja godina se odr`uvaat Racinovite sredbi, a negovata rodna ku}a e pretvorena vo spomen - muzej.
Od prirodnite turisti~ki resursi, osven rekata Vardar, vo neposredna blizina na gradot se nao|aat u{te i rekite Topolka i Babuna, koi{to raspolagaat so zna~itelen riben fond. Sepak najprivle~no e ve{ta~koto ezero Mladost, koe se nao|a na devet /9/ km. severno od gradot i istoto pretstavuva mo{ne posetena turisti~ka destinacija i glaven rekreativen centar za gra|anite i turistite.
Ne pomalku atraktiven e i eden od najvisokite planinski vrvovi vo R. Makedonija - Solunska Glava (2540 m.) kako i planinarskiot dom "^eples", kade {to vo sekoe vreme mo`e da se najde prijatno smestuvawe.
Vistinski turisti~ki vrednosti pretstavuvaat i takanare~enite "Ne`ilovi Steni" i izvorot na rekata Babuna, koja so svoj tek minuva niz edna `ivopisna klisura, a od obete strani kako orelski gnezda se smesteni desetici pe{terski crkvi koi navistina impresivno deluvaat vo ovoj ~udesen pejza`.
Vo blizina na gradot Veles se naoga antickiot grad Stobi:
Ovaa gradska naselba e podignata vo helenisti~kiot period, ne mnogu pred vladeeweto na makedonskiot kral Filip V. Stobi se nao|al na 160 km. od Solun, na magistralniot pat Via Egnatia {to vodel od Dunav kon Egejot. Vakvata mestopolo`ba ovozmo`ila toj da bide zna~aen voen, strategiski, ekonomski, kulturen centar vo toa vreme.
Stobi
Blagodarenie na brojnite istoriski i kni`evni dokumenti, kako i na evidentiraniot arheolo{ki materijal dobien od sistematskite istra`uvawa na toj prostor, kompletirana e urbanisti~kata slika na anti~koto Stobi, negovata arhitektonska struktura, organizacija na `ivotot {to govori za edna visoko razviena urbana sredina so visok stepen na kulturen razvoj. Spored toa, nekoi izvori uka`uvaat na negovi po~etoci u{te mnogu porano vo VII i VI vek pne, a toa go potkrepuvaat i otkrienite bronzeni predmeti koi datiraat od arhajskiot period, kako i oddelni kerami~ki naodi od neolitskoto i `eleznoto vreme.
Vo raniot i sredniot rimski period, gradot bele`i visok podem i blagosostojba. Toa, od edna strana se dol`i na faktot {to ovoj grad dobil status na municipium so svoja sopstvena kova~nica kade po~nale da se kovaat moneti so natpis Municipium Stobensium. Ovde se iskovani parite koi go nosat imeto denari. Od druga strana, otkopani se golem broj na spomenici so natpisi i gradbi koi se edinstveni i nepovtorlivi vo svojata ubavina, me|u koi se golemite svetili{ta i, sekako, famozniot Teatar.
Ne pomalku zna~aen bil gradot i podocna, vo erata na zacvrstuvaweto na hristijanstvoto. Kako episkopsko sedi{te, podocna i eparhija, Stobi bil dosta vlijatelen. Od toa vreme datiraat mnogute crkvi i baziliki so bogato vnatre{no ureduvawe i rasko{nite privatni palati i luksuzni objekti.
Vo Stobi vo III vek postoela i evrejska zaednica za {to svedo~i Sinagogata koja{to kon krajot na IV vek bila urnata i vrz nejzinite ostatoci bila podignata starohristijanska bazilika.
Vo docniot V vek i po~etokot na VI vek gradot bil opusto{en vo golemite avaro-slovenski invazii i nastradal vo katasrofalniot zemjotres vo 518 godina. Pronajdenite moneti od Justin II od vtorata polovina na VI vek, kako i nekropolata so 23 slovenski grobovi od IX do XII vek go potvrduvaat `ivotot vo Stobi i po zemjotresot. Gradot bil obnoven, no nikoga{ ne go dostignal toj stepen na razvoj kako porano.
Na tloto na nekoga{niot grad bile otkopani i istra`eni bolem broj objekti. Taka, severnata trikorabna bazilika datira od V vek. Nejziniot centralen korab e oddelen od strani~nite dva so kolonadi. Vo crkvata, {to le`i vrz postar sakralen objekt, bil izgraden baptisterium. Vo nejzina blizina bile otkrieni 23 slovenski grobovi od IX-XII vek.
Vo svojata mestopolo`ba, amfiteatralnost i starata gradska arhitektura, Veles e eden od najatraktivnite gradovi vo na{ata zemja. Smesten na dvata brega na rekata Vardar, vgnezden na ridovite, na nadmorska viso~ina pome|u 150 - 300 metri, toj pretstavuva del od magistralniot pat E - 75, a ovde vrvi i me|unarodnata `elezni~ka linija.
Vo odnos na antropogenite turisti~ki vrednosti, najgolemo vnimanie privlekuvaat crkvite Sv. Dimitrija i Sv. Nikola, koi poteknuvaat od XIV vek.
Od orientalnata kultura pokarakteristi~ni se Crnata i Belata xamija, a vo gradot dominira i Saat kulata koja e mo{ne atraktivna i privle~na.
za istorijata na Veles
Vo ovoj grad e roden eden od najgolemite makedonski poeti i revolucioneri Ko~o Racin, vo ~ija ~est sekoja godina se odr`uvaat Racinovite sredbi, a negovata rodna ku}a e pretvorena vo spomen - muzej.
Od prirodnite turisti~ki resursi, osven rekata Vardar, vo neposredna blizina na gradot se nao|aat u{te i rekite Topolka i Babuna, koi{to raspolagaat so zna~itelen riben fond. Sepak najprivle~no e ve{ta~koto ezero Mladost, koe se nao|a na devet /9/ km. severno od gradot i istoto pretstavuva mo{ne posetena turisti~ka destinacija i glaven rekreativen centar za gra|anite i turistite.
Ne pomalku atraktiven e i eden od najvisokite planinski vrvovi vo R. Makedonija - Solunska Glava (2540 m.) kako i planinarskiot dom "^eples", kade {to vo sekoe vreme mo`e da se najde prijatno smestuvawe.
Vistinski turisti~ki vrednosti pretstavuvaat i takanare~enite "Ne`ilovi Steni" i izvorot na rekata Babuna, koja so svoj tek minuva niz edna `ivopisna klisura, a od obete strani kako orelski gnezda se smesteni desetici pe{terski crkvi koi navistina impresivno deluvaat vo ovoj ~udesen pejza`.
Vo blizina na gradot Veles se naoga antickiot grad Stobi:
Ovaa gradska naselba e podignata vo helenisti~kiot period, ne mnogu pred vladeeweto na makedonskiot kral Filip V. Stobi se nao|al na 160 km. od Solun, na magistralniot pat Via Egnatia {to vodel od Dunav kon Egejot. Vakvata mestopolo`ba ovozmo`ila toj da bide zna~aen voen, strategiski, ekonomski, kulturen centar vo toa vreme.
Stobi
Blagodarenie na brojnite istoriski i kni`evni dokumenti, kako i na evidentiraniot arheolo{ki materijal dobien od sistematskite istra`uvawa na toj prostor, kompletirana e urbanisti~kata slika na anti~koto Stobi, negovata arhitektonska struktura, organizacija na `ivotot {to govori za edna visoko razviena urbana sredina so visok stepen na kulturen razvoj. Spored toa, nekoi izvori uka`uvaat na negovi po~etoci u{te mnogu porano vo VII i VI vek pne, a toa go potkrepuvaat i otkrienite bronzeni predmeti koi datiraat od arhajskiot period, kako i oddelni kerami~ki naodi od neolitskoto i `eleznoto vreme.
Vo raniot i sredniot rimski period, gradot bele`i visok podem i blagosostojba. Toa, od edna strana se dol`i na faktot {to ovoj grad dobil status na municipium so svoja sopstvena kova~nica kade po~nale da se kovaat moneti so natpis Municipium Stobensium. Ovde se iskovani parite koi go nosat imeto denari. Od druga strana, otkopani se golem broj na spomenici so natpisi i gradbi koi se edinstveni i nepovtorlivi vo svojata ubavina, me|u koi se golemite svetili{ta i, sekako, famozniot Teatar.
Ne pomalku zna~aen bil gradot i podocna, vo erata na zacvrstuvaweto na hristijanstvoto. Kako episkopsko sedi{te, podocna i eparhija, Stobi bil dosta vlijatelen. Od toa vreme datiraat mnogute crkvi i baziliki so bogato vnatre{no ureduvawe i rasko{nite privatni palati i luksuzni objekti.
Vo Stobi vo III vek postoela i evrejska zaednica za {to svedo~i Sinagogata koja{to kon krajot na IV vek bila urnata i vrz nejzinite ostatoci bila podignata starohristijanska bazilika.
Vo docniot V vek i po~etokot na VI vek gradot bil opusto{en vo golemite avaro-slovenski invazii i nastradal vo katasrofalniot zemjotres vo 518 godina. Pronajdenite moneti od Justin II od vtorata polovina na VI vek, kako i nekropolata so 23 slovenski grobovi od IX do XII vek go potvrduvaat `ivotot vo Stobi i po zemjotresot. Gradot bil obnoven, no nikoga{ ne go dostignal toj stepen na razvoj kako porano.
Na tloto na nekoga{niot grad bile otkopani i istra`eni bolem broj objekti. Taka, severnata trikorabna bazilika datira od V vek. Nejziniot centralen korab e oddelen od strani~nite dva so kolonadi. Vo crkvata, {to le`i vrz postar sakralen objekt, bil izgraden baptisterium. Vo nejzina blizina bile otkrieni 23 slovenski grobovi od IX-XII vek.
gradot skopje
Skopje:
Skopje e glavniot grad na Republika Makedonija, sedi{te na site nejzini institucii i dom na nad 800 000 skopjani.
Ovoj grad e ~esto sporeduvan so pticata-feniks: niz svojata istorija nebroeno pati bil razurnuvan od silite na prirodata i od ~ovekot. Sepak, sekoja od istoriskite epohi ostavila svoi tragi vo Skopje i okolinata, taka {to toj denes e interesen spoj na evropska i orientalna kultura, so izobilstvo od anti~ki i neolitski tragi vo okolinata.
Nekade vo Skopje se krie mitskiot grad Justinijana Prima, a toj sigurno krie u{te bezbrojni svedo{tva za vremeto.
Nasproti ova, gradot denes go `ivee `ivotot na moderna metropola, a brojnite kulturni institucii i slu~uvawa sekojdnevno go davaat svojot pridones kon ovoj `iv ritam.
Skopskata kotlina se prostira na centralniot del na Balkanot. Niz nea minat pove}e re~ni vodotoci {to se vlevaat vo rekata Vardar. Kotlinata pretstavuva krstosnica na centralniot del od Balkanskiot Poluostrov, a poradi svoite prirodni karakteristiki, i pogoden prostor za ~ovekovoto bitisuvawe. Toa go potvrduvaat arheolo{kite naodi {to uka`uvaat deka vo nea ~ovekot `iveel organizirano vo naselbi, 5000 godini pred na{ata era, poto~no u{te vo vremeto na neolitot. Naselena od Peonski i Dardanski plemiwa, Skopskata kotlina pretstavuvala severen grani~en pojas na makedonskata dr`ava.
Najstarite istoriski dokumenti za gradot gi ostavil starogr~kiot geograf Ptolomej vo III vek pne. Vo letopisot toj naveduva deka gradot Skupi le`i na ustieto na rekata Lepenec vo rekata Vardar.
So navleguvaweto i zavladuvaweto na Rimjanite na balkanskite prostori vo 148 g. pne, povlastenite rimski legioneri zapo~nale so organizirawe i gradewe na gradot Skupi po site dotoga{ utvrdeni urbani pravila na rimskite gradovi, istovremeno povrzuvaj}i go nego so site glavni soobra}ajni pati{ta vo toga{nata Rimska Imperija, {to mo`e da se vidi vo najstarata rimska karta.
Gradot Skupi opstojuval pove}e od 800 godini, se do 518 g. koga bil sru{en od silen zemjotres. Tokmu toga{ na ovie prostori nastapuvaat brojni voinstveni plemiwa od sever, a potoa i Slovenite. Na prostorot od sru{eniot grad Skupi prodol`ilo da se `ivee i po zemjotresot do dene{ni dni, me|utoa ne pod toa ime, tuku pod imeto zli - ku}i kako {to go narekle Slovenite i koe{to den denes egzistira kako selo Zloku}ani.
Po zemjotresot, za vreme na vladeeweto na Justinijan, roden vo skopskata kotlina vo mesnosta Taor, go gradi gradot Justinijana Prima na prostorot na rodniot kraj. Me|utoa, poradi delumnite i nesistematizirani arheolo{ki istra`uvawa, ova ne mo`e so to~nost da se potvrdi, iako tie nesomneno uka`uvaat za mo`nite naodi vo ramkite na Skopje. Ona {to so sigurnost mo`e da se tvrdi e deka po ru{eweto na Skupi, na leviot vozvi{en breg na rekata Vardar na tloto na starata neolitska naselba na dene{niot Goren Grad - Kale, se gradi gradot Skopje. Pri izgradbata na gradskata tvrdina, za podigaweto na postoe~kite bedemski yidovi na ovoj fortifikaciski objekt, koristeni se kameni blokovi od nekoga{niot grad Skupi.
Krajot na prviot milenium, vo vremeto na dominacijata na Makedonskata dr`ava i nejziniot car Samoil (976-1014g.), ~ie{to carstvo se protegalo na pogolemiot del od Balkanskiot Poluostrov, gradot Skopje go do`iveal svojot najgolem procut. Vo ovoj period se gradat brojni monumentalni objekti i crkvi. Se vospostavuvaat trgovski vrski so site pogolemi gradovi na Balkanot, a osobeno so gradot Dubrovnik. Po bitkata na Belasica (1014 g.), gradot e predaden na Vizantiskiot imperator Vasilij II od strana na Samoiloviot zapovednik na Skopje, Roman. Po vakvoto zavzemawe na gradot nastapuva eden nemiren period. Vo 1040 godina izbuvnuva poznatoto makedonsko vostanie predvodeno od Petar Deljan, vnuk na carot Samoil, koj uspeva da go oslobodi Skopje, koe za mnogu kus vremenski interval povtorno potpadnalo pod tu|a vlast. Od 1081 g. Skopje gi menuva svoite vladeteli i minuva od raka na raka, prvo od Normanite, potoa Srbite, Bugarite i Vizatijcite. No, i pokraj nemirniot period, Vizantiecot Teodor Metohij vo 1299 g. za gradot Skopje }e zapi{e "Pod gradskata tvrdina ima predgradie so najubava soborna crkva {to ja vidov vo ovie krai{ta".
Za goleminata i zna~eweto na gradot uka`uva i faktot {to po negovoto zazemawe od strana na srpskite vladeteli vo Skopje e krunisan Du{an za car na site narodi na teritorijata, a vo 1349 g. e proglasen i Du{anoviot zakonik.
Na 19 januari 1392 g. gradot Skopje e predaden na Turcite i Jigit-beg e nazna~en za prv turski upravnik. Vo prvo vreme Turcite gi koristele crkvite za svoi obredi, a potoa, osobeno vo XV vek, tie bile ru{eni i na toa mesto bile gradeni xamii.
Gradot, vo 1555 g., go potresuva silen zemjotres, sru{eni se brojni stari objekti, a za goleminata na {tetite i ru{ewata ne postojat pi{ani izvori. Ovaa nesre}a, najverojatno, pridonela da se izmeni arhitektonsko-urbanata organizacija zamenuvaj}i go vizantiskiot so orientalniot izgled na odnovo obnoveniot grad. Najdobar opis za goleminata i vidot na Skopje, me|u brojnite patepisci, dade istaknatiot Eblija ^elebija koj zapi{al "Skopje ima 70 maala so 11 060 ku}i na eden ili dva kata. Ku}ite se od kamen ili kal, no site se pokrieni so }eramidi. Ulicite se ~isti, ramni i kaldrmesti, a ~ar{ijata e prepolna so roba i trgovci od site strani".
Avstro-turskata vojna ekonomski ja iscrpuva Turskata imperija. Nametnatite ara~i vo pari i vo krv se zgolemuvaat do nevideni razmeri. Porazot na Turskata vojska pod yidinite na Viena predizvika povlekuvawe na turskite pred avstriskite vojski, kako i mnogubrojni buntovi i vostanija od strana na hristijanskoto naselenie na Balkanot. Vo Makedonija na vostanie se krenale kratovskite rudari predvodeni od legendarniot voda~ K. J. Karpo{, nare~en "selski car". Vostanicite uspeale da oslobodat gi oslobodat gradovite Kratovo, Kriva Palanka, stignuvaj}i do Veles i Demir Kapija. U~esnicite vo osloboditelnoto vostanie se pojavile i pred vlezot na Skopje, no vo prviot nalet bile odbieni od silite na turskiot asker. Vo sodejstvo so avstriskite vojski na generalot Pikolomini, gradot Skopje, na 25 oktomvri 1689 g. pa|a vo racete na novata neprijatelska vlast. Poradi pove}e pri~ini, me|u koi e i kolerata {to besneela gradot, Pikolomini palej}i go gradot zabele`al: "Re{iv, iako ne e lesno, gradot da go pretvoram vo pepel. @alam za ku}ite kakvi {to ne sum videl dosega vo ovaa vojna. Xamiite se od najubav mermer i porfir, ukraseni so iljadnici svetulki na pozlateni alkalarni na koi{to ~ovek bi im posvetil ednakvo vnimanie so onie vo Rim; `alam za ubavite starini, gradini i mesta za zabava". Po`arot besneel dva dena, po {to celiot grad bil pretvoren vo zgari{te. Pri povlekuvaweto, generalot Pikolomini zabolel od kolera i umrel vo Kosovo. Gradot ostanal da go branat samo vostanicite na Karpo{, koj pak nabrzo bil zaroben, obesen, nabien na kolec i najposle frlen vo Vardar, kako predupreduvawe za rajata. Posle vakvoto pusto{ewe predizvikano od ~ovek, dolgo vreme gradot ne mo`el povtorno da go organizira redovnoto `iveewe. Negovata obnova se izvr{uva so poskromni sredstva, so delumni ili celosni popravki na opo`arenite objekti koristej}i gi nivnite neo{tetenite delovi, kako i izgradba na novi na terenot na starite razru{eni gradbi. Vakviot priod bil karakteristi~en za vreme na celiot XVIII vek, vreme na celosna stabilizacija na `ivotot vo gradot. Osobeno e intenzivirana gradbata na objekti od strana na hristijanskoto naselenie koe, i pokraj religioznite zabrani, uspeva da obnovi i izgradi crkvi i u~ili{ta so pomo{ na koi uspeva da go organizira svoeto `iveewe vo duhovna i prosvetna prerodba vo prvo vreme, a potoa da organizira i voeni grupacii za za{tita i potpolno osloboduvawe od turskoto ropstvo. Po zadu{uvaweto na Ilindenskoto vostanie, tie $$ pomagaat na mladoturskata revolucija za dobivawe na poseben status na makedonskoto naselenie vo Turskata dr`ava.
Po Vtorata svetska vojna, zapo~na intenzivna obnova na gradot po sovremenite moderni principi na arhitektonsko ureduvawe na Skopje, za{tituvaj}i go dotoga{noto istorisko urbano nasledstvo.
Na 26 juli 1963 godina, po predhodnata poplava edna godina porano, do`ivuva katastrofalen zemjotes so nad iljada zaginati i so ogromni razurnuvawa. Vo nego se uni{teni skoro 50 procenti od urbanata i infrastrukturnata gradba, a golem e procentot na delumnite o{tetuvawa. So solidarna pomo{ od site strani na svetot, Skopje odnovo, po kojznae koj pat se obnovuva za da go postigne sega{noto nivo na visok urban razvitok i izgled na moderna i visoko estetska metropola.
Rekata Vardar pretstavuva glavnata arterija koja{to go deli gradot na dva dela. Centralniot del okolu plo{tadot Makedonija najavtenti~no go otslikuva dinami~noto sekojdnevie vo koe doa|a do izraz sovremeniot i brz `ivot na negovite `iteli. No, koga }e se pomine Kameniot most, na levata strana, vo stariot del kade se u{te postoi duhot na starite skopski maala, se smesteni mnogubrojnite spomenici na kulturata koi ja nudat istorijata i tradicijata na ovoj grad kako na dlanka. Vol{ebniot spoj na prirodnata ubavina i kulturnite pridobivki go nadopolnuvaat i prekrasnite pejza`i na preubavata planina Vodno koja{to go oblagoroduva gradot so neobi~na sve`ina i smiruva~ki ton.
Skopje e glavniot grad na Republika Makedonija, sedi{te na site nejzini institucii i dom na nad 800 000 skopjani.
Ovoj grad e ~esto sporeduvan so pticata-feniks: niz svojata istorija nebroeno pati bil razurnuvan od silite na prirodata i od ~ovekot. Sepak, sekoja od istoriskite epohi ostavila svoi tragi vo Skopje i okolinata, taka {to toj denes e interesen spoj na evropska i orientalna kultura, so izobilstvo od anti~ki i neolitski tragi vo okolinata.
Nekade vo Skopje se krie mitskiot grad Justinijana Prima, a toj sigurno krie u{te bezbrojni svedo{tva za vremeto.
Nasproti ova, gradot denes go `ivee `ivotot na moderna metropola, a brojnite kulturni institucii i slu~uvawa sekojdnevno go davaat svojot pridones kon ovoj `iv ritam.
Skopskata kotlina se prostira na centralniot del na Balkanot. Niz nea minat pove}e re~ni vodotoci {to se vlevaat vo rekata Vardar. Kotlinata pretstavuva krstosnica na centralniot del od Balkanskiot Poluostrov, a poradi svoite prirodni karakteristiki, i pogoden prostor za ~ovekovoto bitisuvawe. Toa go potvrduvaat arheolo{kite naodi {to uka`uvaat deka vo nea ~ovekot `iveel organizirano vo naselbi, 5000 godini pred na{ata era, poto~no u{te vo vremeto na neolitot. Naselena od Peonski i Dardanski plemiwa, Skopskata kotlina pretstavuvala severen grani~en pojas na makedonskata dr`ava.
Najstarite istoriski dokumenti za gradot gi ostavil starogr~kiot geograf Ptolomej vo III vek pne. Vo letopisot toj naveduva deka gradot Skupi le`i na ustieto na rekata Lepenec vo rekata Vardar.
So navleguvaweto i zavladuvaweto na Rimjanite na balkanskite prostori vo 148 g. pne, povlastenite rimski legioneri zapo~nale so organizirawe i gradewe na gradot Skupi po site dotoga{ utvrdeni urbani pravila na rimskite gradovi, istovremeno povrzuvaj}i go nego so site glavni soobra}ajni pati{ta vo toga{nata Rimska Imperija, {to mo`e da se vidi vo najstarata rimska karta.
Gradot Skupi opstojuval pove}e od 800 godini, se do 518 g. koga bil sru{en od silen zemjotres. Tokmu toga{ na ovie prostori nastapuvaat brojni voinstveni plemiwa od sever, a potoa i Slovenite. Na prostorot od sru{eniot grad Skupi prodol`ilo da se `ivee i po zemjotresot do dene{ni dni, me|utoa ne pod toa ime, tuku pod imeto zli - ku}i kako {to go narekle Slovenite i koe{to den denes egzistira kako selo Zloku}ani.
Po zemjotresot, za vreme na vladeeweto na Justinijan, roden vo skopskata kotlina vo mesnosta Taor, go gradi gradot Justinijana Prima na prostorot na rodniot kraj. Me|utoa, poradi delumnite i nesistematizirani arheolo{ki istra`uvawa, ova ne mo`e so to~nost da se potvrdi, iako tie nesomneno uka`uvaat za mo`nite naodi vo ramkite na Skopje. Ona {to so sigurnost mo`e da se tvrdi e deka po ru{eweto na Skupi, na leviot vozvi{en breg na rekata Vardar na tloto na starata neolitska naselba na dene{niot Goren Grad - Kale, se gradi gradot Skopje. Pri izgradbata na gradskata tvrdina, za podigaweto na postoe~kite bedemski yidovi na ovoj fortifikaciski objekt, koristeni se kameni blokovi od nekoga{niot grad Skupi.
Krajot na prviot milenium, vo vremeto na dominacijata na Makedonskata dr`ava i nejziniot car Samoil (976-1014g.), ~ie{to carstvo se protegalo na pogolemiot del od Balkanskiot Poluostrov, gradot Skopje go do`iveal svojot najgolem procut. Vo ovoj period se gradat brojni monumentalni objekti i crkvi. Se vospostavuvaat trgovski vrski so site pogolemi gradovi na Balkanot, a osobeno so gradot Dubrovnik. Po bitkata na Belasica (1014 g.), gradot e predaden na Vizantiskiot imperator Vasilij II od strana na Samoiloviot zapovednik na Skopje, Roman. Po vakvoto zavzemawe na gradot nastapuva eden nemiren period. Vo 1040 godina izbuvnuva poznatoto makedonsko vostanie predvodeno od Petar Deljan, vnuk na carot Samoil, koj uspeva da go oslobodi Skopje, koe za mnogu kus vremenski interval povtorno potpadnalo pod tu|a vlast. Od 1081 g. Skopje gi menuva svoite vladeteli i minuva od raka na raka, prvo od Normanite, potoa Srbite, Bugarite i Vizatijcite. No, i pokraj nemirniot period, Vizantiecot Teodor Metohij vo 1299 g. za gradot Skopje }e zapi{e "Pod gradskata tvrdina ima predgradie so najubava soborna crkva {to ja vidov vo ovie krai{ta".
Za goleminata i zna~eweto na gradot uka`uva i faktot {to po negovoto zazemawe od strana na srpskite vladeteli vo Skopje e krunisan Du{an za car na site narodi na teritorijata, a vo 1349 g. e proglasen i Du{anoviot zakonik.
Na 19 januari 1392 g. gradot Skopje e predaden na Turcite i Jigit-beg e nazna~en za prv turski upravnik. Vo prvo vreme Turcite gi koristele crkvite za svoi obredi, a potoa, osobeno vo XV vek, tie bile ru{eni i na toa mesto bile gradeni xamii.
Gradot, vo 1555 g., go potresuva silen zemjotres, sru{eni se brojni stari objekti, a za goleminata na {tetite i ru{ewata ne postojat pi{ani izvori. Ovaa nesre}a, najverojatno, pridonela da se izmeni arhitektonsko-urbanata organizacija zamenuvaj}i go vizantiskiot so orientalniot izgled na odnovo obnoveniot grad. Najdobar opis za goleminata i vidot na Skopje, me|u brojnite patepisci, dade istaknatiot Eblija ^elebija koj zapi{al "Skopje ima 70 maala so 11 060 ku}i na eden ili dva kata. Ku}ite se od kamen ili kal, no site se pokrieni so }eramidi. Ulicite se ~isti, ramni i kaldrmesti, a ~ar{ijata e prepolna so roba i trgovci od site strani".
Avstro-turskata vojna ekonomski ja iscrpuva Turskata imperija. Nametnatite ara~i vo pari i vo krv se zgolemuvaat do nevideni razmeri. Porazot na Turskata vojska pod yidinite na Viena predizvika povlekuvawe na turskite pred avstriskite vojski, kako i mnogubrojni buntovi i vostanija od strana na hristijanskoto naselenie na Balkanot. Vo Makedonija na vostanie se krenale kratovskite rudari predvodeni od legendarniot voda~ K. J. Karpo{, nare~en "selski car". Vostanicite uspeale da oslobodat gi oslobodat gradovite Kratovo, Kriva Palanka, stignuvaj}i do Veles i Demir Kapija. U~esnicite vo osloboditelnoto vostanie se pojavile i pred vlezot na Skopje, no vo prviot nalet bile odbieni od silite na turskiot asker. Vo sodejstvo so avstriskite vojski na generalot Pikolomini, gradot Skopje, na 25 oktomvri 1689 g. pa|a vo racete na novata neprijatelska vlast. Poradi pove}e pri~ini, me|u koi e i kolerata {to besneela gradot, Pikolomini palej}i go gradot zabele`al: "Re{iv, iako ne e lesno, gradot da go pretvoram vo pepel. @alam za ku}ite kakvi {to ne sum videl dosega vo ovaa vojna. Xamiite se od najubav mermer i porfir, ukraseni so iljadnici svetulki na pozlateni alkalarni na koi{to ~ovek bi im posvetil ednakvo vnimanie so onie vo Rim; `alam za ubavite starini, gradini i mesta za zabava". Po`arot besneel dva dena, po {to celiot grad bil pretvoren vo zgari{te. Pri povlekuvaweto, generalot Pikolomini zabolel od kolera i umrel vo Kosovo. Gradot ostanal da go branat samo vostanicite na Karpo{, koj pak nabrzo bil zaroben, obesen, nabien na kolec i najposle frlen vo Vardar, kako predupreduvawe za rajata. Posle vakvoto pusto{ewe predizvikano od ~ovek, dolgo vreme gradot ne mo`el povtorno da go organizira redovnoto `iveewe. Negovata obnova se izvr{uva so poskromni sredstva, so delumni ili celosni popravki na opo`arenite objekti koristej}i gi nivnite neo{tetenite delovi, kako i izgradba na novi na terenot na starite razru{eni gradbi. Vakviot priod bil karakteristi~en za vreme na celiot XVIII vek, vreme na celosna stabilizacija na `ivotot vo gradot. Osobeno e intenzivirana gradbata na objekti od strana na hristijanskoto naselenie koe, i pokraj religioznite zabrani, uspeva da obnovi i izgradi crkvi i u~ili{ta so pomo{ na koi uspeva da go organizira svoeto `iveewe vo duhovna i prosvetna prerodba vo prvo vreme, a potoa da organizira i voeni grupacii za za{tita i potpolno osloboduvawe od turskoto ropstvo. Po zadu{uvaweto na Ilindenskoto vostanie, tie $$ pomagaat na mladoturskata revolucija za dobivawe na poseben status na makedonskoto naselenie vo Turskata dr`ava.
Po Vtorata svetska vojna, zapo~na intenzivna obnova na gradot po sovremenite moderni principi na arhitektonsko ureduvawe na Skopje, za{tituvaj}i go dotoga{noto istorisko urbano nasledstvo.
Na 26 juli 1963 godina, po predhodnata poplava edna godina porano, do`ivuva katastrofalen zemjotes so nad iljada zaginati i so ogromni razurnuvawa. Vo nego se uni{teni skoro 50 procenti od urbanata i infrastrukturnata gradba, a golem e procentot na delumnite o{tetuvawa. So solidarna pomo{ od site strani na svetot, Skopje odnovo, po kojznae koj pat se obnovuva za da go postigne sega{noto nivo na visok urban razvitok i izgled na moderna i visoko estetska metropola.
Rekata Vardar pretstavuva glavnata arterija koja{to go deli gradot na dva dela. Centralniot del okolu plo{tadot Makedonija najavtenti~no go otslikuva dinami~noto sekojdnevie vo koe doa|a do izraz sovremeniot i brz `ivot na negovite `iteli. No, koga }e se pomine Kameniot most, na levata strana, vo stariot del kade se u{te postoi duhot na starite skopski maala, se smesteni mnogubrojnite spomenici na kulturata koi ja nudat istorijata i tradicijata na ovoj grad kako na dlanka. Vol{ebniot spoj na prirodnata ubavina i kulturnite pridobivki go nadopolnuvaat i prekrasnite pejza`i na preubavata planina Vodno koja{to go oblagoroduva gradot so neobi~na sve`ina i smiruva~ki ton.
Пријавите се на:
Коментари (Atom)