gradot veles

Veles:
Vo svojata mestopolo`ba, amfiteatralnost i starata gradska arhitektura, Veles e eden od najatraktivnite gradovi vo na{ata zemja. Smesten na dvata brega na rekata Vardar, vgnezden na ridovite, na nadmorska viso~ina pome|u 150 - 300 metri, toj pretstavuva del od magistralniot pat E - 75, a ovde vrvi i me|unarodnata `elezni~ka linija.

Vo odnos na antropogenite turisti~ki vrednosti, najgolemo vnimanie privlekuvaat crkvite Sv. Dimitrija i Sv. Nikola, koi poteknuvaat od XIV vek.

Od orientalnata kultura pokarakteristi~ni se Crnata i Belata xamija, a vo gradot dominira i Saat kulata koja e mo{ne atraktivna i privle~na.

za istorijata na Veles

Vo ovoj grad e roden eden od najgolemite makedonski poeti i revolucioneri Ko~o Racin, vo ~ija ~est sekoja godina se odr`uvaat Racinovite sredbi, a negovata rodna ku}a e pretvorena vo spomen - muzej.

Od prirodnite turisti~ki resursi, osven rekata Vardar, vo neposredna blizina na gradot se nao|aat u{te i rekite Topolka i Babuna, koi{to raspolagaat so zna~itelen riben fond. Sepak najprivle~no e ve{ta~koto ezero Mladost, koe se nao|a na devet /9/ km. severno od gradot i istoto pretstavuva mo{ne posetena turisti~ka destinacija i glaven rekreativen centar za gra|anite i turistite.

Ne pomalku atraktiven e i eden od najvisokite planinski vrvovi vo R. Makedonija - Solunska Glava (2540 m.) kako i planinarskiot dom "^eples", kade {to vo sekoe vreme mo`e da se najde prijatno smestuvawe.

Vistinski turisti~ki vrednosti pretstavuvaat i takanare~enite "Ne`ilovi Steni" i izvorot na rekata Babuna, koja so svoj tek minuva niz edna `ivopisna klisura, a od obete strani kako orelski gnezda se smesteni desetici pe{terski crkvi koi navistina impresivno deluvaat vo ovoj ~udesen pejza`.
Vo blizina na gradot Veles se naoga antickiot grad Stobi:
Ovaa gradska naselba e podignata vo helenisti~kiot period, ne mnogu pred vladeeweto na makedonskiot kral Filip V. Stobi se nao|al na 160 km. od Solun, na magistralniot pat Via Egnatia {to vodel od Dunav kon Egejot. Vakvata mestopolo`ba ovozmo`ila toj da bide zna~aen voen, strategiski, ekonomski, kulturen centar vo toa vreme.
Stobi

Blagodarenie na brojnite istoriski i kni`evni dokumenti, kako i na evidentiraniot arheolo{ki materijal dobien od sistematskite istra`uvawa na toj prostor, kompletirana e urbanisti~kata slika na anti~koto Stobi, negovata arhitektonska struktura, organizacija na `ivotot {to govori za edna visoko razviena urbana sredina so visok stepen na kulturen razvoj. Spored toa, nekoi izvori uka`uvaat na negovi po~etoci u{te mnogu porano vo VII i VI vek pne, a toa go potkrepuvaat i otkrienite bronzeni predmeti koi datiraat od arhajskiot period, kako i oddelni kerami~ki naodi od neolitskoto i `eleznoto vreme.

Vo raniot i sredniot rimski period, gradot bele`i visok podem i blagosostojba. Toa, od edna strana se dol`i na faktot {to ovoj grad dobil status na municipium so svoja sopstvena kova~nica kade po~nale da se kovaat moneti so natpis Municipium Stobensium. Ovde se iskovani parite koi go nosat imeto denari. Od druga strana, otkopani se golem broj na spomenici so natpisi i gradbi koi se edinstveni i nepovtorlivi vo svojata ubavina, me|u koi se golemite svetili{ta i, sekako, famozniot Teatar.

Ne pomalku zna~aen bil gradot i podocna, vo erata na zacvrstuvaweto na hristijanstvoto. Kako episkopsko sedi{te, podocna i eparhija, Stobi bil dosta vlijatelen. Od toa vreme datiraat mnogute crkvi i baziliki so bogato vnatre{no ureduvawe i rasko{nite privatni palati i luksuzni objekti.

Vo Stobi vo III vek postoela i evrejska zaednica za {to svedo~i Sinagogata koja{to kon krajot na IV vek bila urnata i vrz nejzinite ostatoci bila podignata starohristijanska bazilika.

Vo docniot V vek i po~etokot na VI vek gradot bil opusto{en vo golemite avaro-slovenski invazii i nastradal vo katasrofalniot zemjotres vo 518 godina. Pronajdenite moneti od Justin II od vtorata polovina na VI vek, kako i nekropolata so 23 slovenski grobovi od IX do XII vek go potvrduvaat `ivotot vo Stobi i po zemjotresot. Gradot bil obnoven, no nikoga{ ne go dostignal toj stepen na razvoj kako porano.

Na tloto na nekoga{niot grad bile otkopani i istra`eni bolem broj objekti. Taka, severnata trikorabna bazilika datira od V vek. Nejziniot centralen korab e oddelen od strani~nite dva so kolonadi. Vo crkvata, {to le`i vrz postar sakralen objekt, bil izgraden baptisterium. Vo nejzina blizina bile otkrieni 23 slovenski grobovi od IX-XII vek.